Sveti Ilija

Индекс на артикл

Istorija na Make­don­skata Pravoslavna Crkva

Hris­ti­janstvoto vo Make­donija, pa i po{iroko na Balka­not, prv go propoveda i pro{iruva Sve­tiot apos­tol Pavle pri svoite mision­er­ski patu­vawa, za {to svedo~at i Delata Apos­tol­ski. Na tie negovi patu­vawa go pridru@uvaat i apos­to­lite Luka, Tim­o­tej, Sila i Tihik koi i

samite neza­v­isno od Sve­tiot apos­tol Pavle rab­o­tat na hris­ti­janizacija na ovie pros­tori. Niz Make­donija propoveda i Sve­tiot apos­tol Andrej Prvopovikan koj i go postavuva Sve­tiot apos­tol Urban za prv episkop vo Make­donija. Sve­tiot apos­tol Siluan bil prviot episkop vo Solun, a Epafrodit vo Adrija ili Adri­jak­ija (pograni~no mesto so Trak­ija). {to zna~i deka u{te toga{ se postaveni temeli na orga­nizirana Crkva. Bi spom­nale tuka i deka apos­to­lite Aris­tarh i Sekund bile Soluwani, Epafrodit bil od Fil­ipi, a Gaj od Dober (Dervija) koj se locira nakade meǵu Stru­mica i Valan­dovo. Vo toa vreme Make­donija bila pod rim­ska vlast taka {to ~esto bile menu­vani nejzi­nite granici. Kako rezul­tat na hris­ti­janizaci­jata izvr{ena vo prvite tri veka, veḱe na po~etokot na 4 vek Hris­ti­jan­ite na pros­torot na Make­donija imale orga­nizirana Crkva so crkovna erarhija, ~ii episkopi ponatamu redovno u~estvuvaat na pomes­nite i vse­len­skite Sobori.

Vo 5 vek na pros­torot niz cela ter­i­torija na Make­donija pos­to­jat poveḱe mitropolii i episkopii, od koi popoz­nati bile Solun, Skopje, Her­ak­lea, Bar­gala i Stobi. Vo toj per­oiod i niz cela ter­i­torija na Make­donija niknu­vaat mnogu ranohris­ti­jan­ski bazi­liki.

Za vreme na vladeeweto na carot Jus­tini­jan prvi (527565), koj poteknu­val od s. Tavri­sion, blizu do dene{noto Skopje, bil izgraden nov grad nare~en Jus­tini­jana Prima, vo bliz­inata na rod­noto mesto na carot. Skup­skiot mit­ro­polit bil izdig­nat na nivo na avtoke­falen Arhiepiskop. Kateli­jan bil prviot Arhiepiskop na Arhiepiskopi­jata Jus­tini­jana Prima vo toa vreme treta po ~est meǵu pomes­nite Crkvi, posle Rim i Cari­grad. Imalo i drugi arhiepiskopi, kako {to se: Bene­nat, Pavle, Jovan prvi, Leon, i posled­niot — Jovan deveti, koj vo 680681 god­ina u~estvuval na Trul­skiot Sobor vo Cari­grad.

Sv. Kli­ment Ohridski

Deloto na sve­tiot apos­tol Pavle i sve­tiot car Jus­tini­jan prvi go prodol@uvaat svetite braḱa Metodij i Kiril i nivnite u~enici svetite Kli­ment i Naum Ohrid­ski. Vo vtorata polov­ina na 10 vek, vo ramkite na Samuilo­vata dr@ava e orga­nizirana Ohrid­skata avtoke­falna Arhiepiskopija, vrz temeli na Jus­tini­jana Prima, vo dos­toin­stvo na patrijar{ija.


Podocna, po paǵaweto na Samuilovoto Carstvo, pov­torno e sve­dena na ste­pen na arhiepiskopija i kako takva pos­toi celi osum veka, sè do 1767 god­ina koga e uki­nata od strana na turskiot sul­tan Mustafa treti, a nejzi­nite eparhii se pris­oedineti kon Cari­grad­skata patrijar{ija. Od ovoj moment pa natamu, make­don­skiot narod pravi pos­to­jani napori za nejzino obnovuvawe.

Nejzi­nite eparhii sme­nile nekolku juris­dikcii od sosed­nite pravoslavni Crkvi. Osobeno @estoki borbi bile vodeni vo vtorata polov­ina na 19 i prvata polov­ina na 20 vek, no povolni uslovi za vraḱawe na samosto­jnosta se soz­davaat duri vo tekot na Vtorata svet­ska vojna (194145 g.). Pred samiot kraj na voj­nata, vo 1944 g. vo seloto Vra­novci e soz­daden Ini­ci­ja­tiven Odbor za orga­nizirawe na Make­don­skata Pravoslavna Crkva. Vo mesec mart 1945 god­ina vo Skopje e odr@an prviot Crkovno-​naroden sobor, na koj e done­sena Rezolu­cija za obnovu­vawe na Ohrid­skata Arhiepiskopija, kako Make­don­ska Pravoslavna Crkva. Ovaa odluka e dostavena i do Arhiere­jskiot sobor na SPC, bide­jḱi pred voj­nata eparhi­ite vo delot na Var­darska Make­donija bea vo sostavot na Obe­dine­tata Pravoslavna Crkva na Srbite, Hrvatite i Slovencite, podocna — Srp­ska Pravoslavna Crkva.

Arhiere­jskiot sobor na SPC ne ja pri­faḱa ovaa odluka, zaradi {to vo svoite ponatamo{ni barawa Ini­ci­ja­tivniot odbor istapuva so odredeni redukcii: namesto kako avtoke­falna, bara da bide priz­naena kako samosto­jna Crkva. No, pov­torno ne naiduva na odobru­vawe. Vo 1958 god­ina vo Ohrid e odr@an Vto­riot make­don­ski Crkovno-​naroden sobor, kade {to e pri­faten pred­l­o­got za obnova na Sveti-​Klimentovata Ohrid­ska Arhiepiskopija

olicetvorena vo samosto­j­nata Make­don­ska Pravoslavna Crkva, a za nejzin prv episkop e izbran g. Dositej.
Arhiere­jskiot sobor na SPC se soglasi so odlukite na Make­don­skiot crkovno-​naroden sobor, vo odlukata AS. br. 471959 god­ina i 61959 god­ina zap. 57 od 174 juni 1959 god­ina.
Odlukata za samosto­jnost na MPC be{e potvr­dena preku otslu\uvaweto na zaedni~ka arhiere­jska Liturgija so srp­skiot patri­jarh Ger­man, na 19 juli 1959 god­ina vo crk­vata na Sveti Mina vo Skopje, i istovre­meno e izvr{ena i hiro­tonija na prespansko-​bitolskiot vladika Kli­ment. So toa Sve­tiot Arhiere­jski Sinod na SPC ì dal samosto­jnost na Make­don­skata Pravoslavna Crkva, so toa {to taa i ponatamu ostanuva vo kanon­sko edin­stvo so SPC preku nejzin­iot Patri­jarh. Po nekolku dena vo crk­vata na Sveti Nikola vo {tip e hiro­ton­isan za vladika na Zletovsko-strumi~kata eparhija g. Naum. Kon­sti­tuiran e Sin­odot na MPC spored Ustavot na MPC, kako i drugite admin­is­tra­tivni organi i tela vo Arhiepiskopi­jata i vo eparhi­ite.
Vo maj 1962 god­ina vo pridru@ba od patri­jarhot Ger­man, so nekolku episkopi na SPC, vo poseta na MPC do{ol Patri­jarhot Moskovski Alek­sij, pridru\uvan od mit­ro­pol­i­tot Nikodim, episkopot Pimen i poveḱe visoko­dos­toin­stvenici na Ruskata Pravoslavna crkva.


Na praznikot na Sveti Kiril i Metodij vo crk­vata na Presveta Bogorod­ica — Kamen­sko vo Ohrid be{e odr\ana i arhiere­jska Liturgija, na koja {to slu\el patri­jarhot Moskovski Alek­sij, vo soslu\enie so patri­jarhot Srp­ski Ger­man i Arhiepiskopot Ohrid­ski i Mit­ro­polit Make­don­ski Dositej. Ova bilo prvo soslu\uvawe na poglavarot na MPC so poglavari na drugi avtoke­falni Crkvi.
Vo 1966 god­ina odnosite so SPC pov­torno se vlo{uvaat. Po novonas­ta­natite nedo­razbi­rawa i sudiri, Sve­tiot Sinod na MPC na 17 juli 1967 god­ina vo Ohrid go svikuva Tre­tiot crkovno-​naroden sobor, i na sve~enata sed­nica vo ohrid­skata crkva na Sveti Kli­ment Ohrid­ski ja pro­glasuva Make­don­skata Pravoslavna Crkva za AVTOKE­FALNA. ~inot na pro­glasu­vaweto na avtoke­fal­nosta na Make­don­skata Pravoslavna Crkva e sovr{en na Sve­tata Arhiere­jska Liturgija, otslu\ena vo crk­vata na Sveti Kli­ment Ohrid­ski na 19 juli 1967 god­ina, od strana na Sve­tiot Arhiere­jski Sinod na MPC. To~no 200 godini po nejzinoto ukin­u­vaweto od strana na turskiot sul­tan.
Diecezata na Make­don­skata Pravoslavna Crkva ne se pro­tega samo na podra~jeto na Make­don­skata dr\ava, tuku i vo crkovnite op{tini nad­vor od granicite na Repub­likata.
Spored to~kata 17 od Obrazlo\enieto na Odlukata za avtoke­fal­nost, Make­don­skata Pravoslavna Crkva kako admin­is­tra­tiven del od ednata, Sveta, Soborna i Apos­tol­ska Crkva, ḱe gi ~uva Sve­toto Pismo, Sve­toto Predanie, apos­tol­skite Prav­ila i propisite na vse­len­skite i pomes­nite Sobori i ḱe se rakovodi soglasno so niv i so Ustavot na Make­don­skata Pravoslavna Crkva.
Mole­jḱi se smireno za drugite, Make­don­skata Pravoslavna Crkva sekoga{ ḱe se pot­pira na molitvite, blagoslovot i vrz pomo{ta na postarite sveti ses­trin­ski i pomesni pravoslavni Crkvi.

1775 Bris­tol Road West
Mis­sis­sauga Ontario L5M 2Y5 Canada

1 (905) 82180550

moc@​st-​ilija.​ca

Дома Историја Историја на МПЦ